“Davidova bogata in zagotova milost”

Pri tej milosti, ki se nenavadno imenuje Davidova milost, sta torej dve pomembni stvari, ta velika milost, ki jo je David dobil, ta, ki ga je zmogla oblikovati v moža po Božjem srcu. Seveda je potrebno gromozansko veliko, če hočeš to postati.

In vsa ta delujoča milost, ki jo imamo mi možnost dobiti zdaj v času nove zaveze, ta je velikokrat večja in bolj dejavna kot ta, ki jo je bilo mogoče dobiti v času stare zaveze!

Ampak – popolnoma božje po zakonu – absolutno brez izjem – po Petru in Jakobu – lahko dobimo to milost, če smo v resnici ponižni in samo do te mere, kolikor smo ponižni.

To je zanesljivo in resnično na vse načine! Ja, to je najbolj zanesljivo od najbolj zanesljive stvari! In enako zanesljivo je, da ima ponosni Boga za nasprotnika, kot tudi, da ponižni dobi milost. To je duhovni, tako kot človeški, naraven zakon življenja. To je pravo ozadje za vse povišanje in vse ponižanje, po besedah Jezusa samega: «Kdor se bo poviševal, bo ponižan; in kdor se bo poniževal, bo povišan.» Ja, čeprav tega sam nočeš. Kajti to je Božja lastna trdna odločitev, po svojem lastnem božjem bitju.

Dobimo torej točno tako bogato in mnogokratno milost, kolikor smo ponižni! In to je točno tako gotovo in zanesljivo, kot je gotovo in zanesljivo to, da imamo resnično v duhu in resnici ponižnost in ne nek nadomestek ponižnosti.

Obstaja veliko značilnosti ponižnosti. Ponižni se ne upira ali se izgovarja ali protestira ali nasprotuje ali dvomi ali omahuje pri poslušanju Božje besede in svojih nadrejenih na tem svetu, tako na delovnih mestih, kot v družinskem življenju. Potem se pustiš tudi opominjati in karati. In dober je v tem, da molči in ne odpre svojih ust ali se izraža o tem in onem in govori o nečem, o čemer pravzaprav nič ne ve, kajti drži se raje nizkega. Ja, izkoristi priložnost, da se držiš tam, kajti tam je mir brez konca.

Predvsem se ponižni drži stran od sojenja in kritiziranja svojega naslednjega, kajti vsak, ki tako dela, se je brez zanikanja povišal in vzel mesto na sodnem stolu. Tam namreč sedijo sodniki.

Potem si tako daleč stran od ponižnosti, kot je vzhod od zahoda. In enako daleč je potem resnična Božja milost od vsake takšne osebe!

Tako dolgo kot si ponižen, si tako rečeno življenjsko zavarovan! Bog je milosten, usmiljen in dobrosrčen do vseh ljudi, razen do ponosnih, prevzetih, predrznih, pametnih v samih sebi in napihnjenih, kajti ti imajo Boga za nasprotnika! Ubogi ljudje!

Devotional

V članku “Davidova bogata in zagotova milost”, se jasno pokaže, da se Bog ponosnim upira, ponižnim pa daje milost. Zakaj misliš, da je tako? Ali lahko pomisliš na en primer iz vsakdana, ko Bog daje ponižnim milost?

You have to log in if you want to save your answer.